Nacionalna raziskava: Potrebe delodajalcev na področju usposabljanja za varnost in zdravje pri delu

Nacionalna raziskava o potrebah delodajalcev in strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu na področju usposabljanja za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu starejših zaposlenih, ki smo jo izvajali septembra in oktobra 2019, je pokazala, da med udeleženci raziskave obstaja veliko zanimanje za izpopolnjevanje znanj s področja stresa, duševnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu.

Potrebe delodajalcev na področju usposabljanja za varnost in zdravje pri delu

Delodajalce na področju varnosti in zdravja pri delu najbolj zanimajo vsebine v povezavi z duševnim zdravjem zaposlenih in promocijo zdravja na delovnem mestu. V okviru projekta »Usposabljanje delodajalcev za promocijo varnosti in zdravja pri delu (e-VZD)« je bila izvedena nacionalna raziskava o potrebah delodajalcev in strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu na področju usposabljanja za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu starejših zaposlenih. Z raziskavo smo ugotavljali, na katerih področjih varnosti in zdravja pri delu (VZD) bi si delodajalci oziroma strokovni delavci za VZD želeli izpopolniti svoje znanje. Vprašalnik je izpolnilo 161 udeležencev, od tega jih je največ (38 %) zaposlenih v kadrovski službi, 29 % je vodstvenih kadrov, 15 % jih je zaposlenih v službi za VZD, preostali pa v drugih službah. Slaba tretjina (30 %) udeležencev prihaja iz srednje velikega podjetja, prav tako slaba tretjina iz velikega podjetja, 23 % jih je zaposlenih v majhnem podjetju, 16 % pa v mikro podjetju. Pričujoča nacionalna raziskava je pokazala, da se v skoraj polovici (48 %) delovnih organizacijah pri izvajanju nalog varnosti in zdravja pri delu pogosto zanašajo na zunanje izvajalce. S tem ni nič narobe, a ključnega pomena je, da delodajalci izberejo zunanjega izvajalca, ki izkazuje ustrezno strokovno usposobljenost. Pri tem je pomembno, da je določena oseba znotraj delovne organizacije poučena o osnovah VZD – o zakonskih določilih, o oceni tveganja, promociji zdravja na delovnem mestu, ipd., zato da lahko uspešno sodeluje z zunanjim izvajalcem, spremlja in vrednoti njegovo delo ter predlaga določene ukrepe, ki izhajajo iz zaznanih potreb organizacije.
Pogostost usposabljanja strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu (n=85).
Pogostost usposabljanja strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu (n=85).
Udeleženci raziskave iz delovnih organizacij, v katerih imajo zaposlenega strokovnega delavca za VZD, so najpogosteje poročali, da se le-ta usposablja 1-krat na leto ali pa več kot 3-krat na leto, iz česar bi lahko sklepali, da se delodajalci zavedajo pomena nenehnega izpopolnjevanja znanja na področju VZD. Polovica udeležencev raziskave je poročala, da v njihovi delovni organizaciji promocijo zdravja na delovnem mestu izvaja kadrovska služba. Po pogostosti odgovorov udeležencev sledijo služba za varnost in zdravje pri delu (28 %) in promotorji zdravja na delovnem mestu (25 %). Po poročanju udeležencev raziskave se največ izvajalcev promocije zdravja na delovnem mestu strokovno izpopolnjuje 1-krat na leto (39 %), 24 % se usposablja 2-krat na leto, 15 % 3-krat na leto ali več, kar petina pa se jih ne usposablja. Če posameznik, zadolžen za promocijo zdravja na delovnem mestu, ni ustrezno usposobljen za načrtovanje, vpeljavo in vrednotenje posameznih ukrepov, je učinkovitost teh ukrepov zelo vprašljiva, zato je potrebno delodajalce osveščati o pomenu usposabljanja izvajalcev promocije zdravja na delovnem mestu. V luči vseprisotne digitalizacije nas je v okviru raziskave zanimalo tudi, kako pogosto se udeleženci raziskave pri izpopolnjevanju svojih znanj s področja VZD poslužujejo spletnih izobraževalnih vsebin. Največ udeležencev le redko svoje znanje nadgrajuje s pomočjo spleta. Dobra petina se pogosto poslužuje spletnih izobraževalnih vsebin, slaba petina udeležencev pa nikoli, kar vidimo  na Sliki 2.
Pogostost uporabe spletnih izobraževalnih vsebin pri izpopolnjevanju znanj s področja VZD (n = 150).
Pogostost uporabe spletnih izobraževalnih vsebin pri izpopolnjevanju znanj s področja VZD (n = 150).
V drugem delu vprašalnika smo nanizali 20 aktualnih področij varnosti in zdravja pri delu ter udeležence vprašali, ali bi si želeli na posameznem področju, v kolikor je za njihovo delovno organizacijo relevantno, izpopolniti svoje znanje ali ne. Udeleženci so največ zanimanja izrazili za naslednjih 5 področij VZD:
  1. obvladovanje in preprečevanje stresa v zvezi z delom ter psihosocialnih tveganj (92 %);
  2. ohranjanje in krepitev duševnega zdravja zaposlenih (91 %);
  3. načrtovanje in vrednotenje ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu (89 %);
  4. dvig ravni kulture preventive v delovnem okolju (89 %) ter
  5. nova in nastajajoča tveganja za varnost in zdravje pri delu (88 %).
Veliko zanimanje je tudi za področja, ki se nanašajo predvsem na ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih, zlasti starejših, to so
  1. promocija aktivnega in zdravega staranja;
  2. preprečevanje z delom povezanih bolezni;
  3. promocija zdrave prehrane;
  4. telesna vadba na delovnem mestu;
  5. prilagoditev delovnih mest starejšim zaposlenim in
  6. digitalizacija dela ter vpliv na varnost in zdravje pri delu.
Navedenih 6 področij je 85 % ali več udeležencev označilo, da jih zanimajo. Z raziskavo smo pridobili uvid v to, katere vsebine s področja VZD delodajalce najbolj zanimajo. Slednje bodo obravnavane v e-učilnici, ki bo vzpostavljena v okviru projekta e-VZD. V e-učilnici bodo vsi zainteresirani lahko brezplačno dostopali do svetovanj, e-izobraževanj, izobraževalnih video posnetkov in strokovno-informativnih gradiv s področja varnosti in zdravja pri delu (VZD). Gre za prvo tovrstno orodje v Sloveniji na področju VZD, ki bo prispevalo k boljši osveščenosti in informiranosti delodajalcev o pomenu varnega in zdravega dela ter k boljši usposobljenosti ključnih kadrov, zadolženih za področje VZD v delovnih organizacijah. Kliknite za prenos raziskave v PDF >>
Scroll to Top